- Gospa Kupido
Dogovorjene poroke že stoletja poznajo po vsem svetu, od paštunskih plemen do bantujskih vasi in angleških vil viktorijanske dobe. Ampak New York 21. stoletja? Zdi se neverjetno, a Janis Spindel gre kupčija odlično od rok: »Tudi danes hočejo ljudje s sklenitvijo zakona napraviti dobro potezo in včasih pri tem potrebujejo nekaj pomoči,« pravi. Njene stranke so večinoma moški, ki so izjemno uspešni v poklicu in odlično zaslužijo, vendar so prezasedeni z delom, da bi hodili v družbo, radi bi se povzpeli na družbeni lestvici, hkrati pa so osamljeni in pogosto negotovi pri navezovanju medosebnih stikov.
»Bojijo se neuspeha in pri drugem spolu neradi tvegajo,« pojasnjuje 49-letna posrednica, ki svoje stranke seznanja z iskrenim materinskim čutom, a tudi izostrenim občutkom za posel. »Pogosto se vedejo kakor najstniki in me po zmenku pokličejo, da bi zvedeli, kako jim je šlo. Imajo vse, uživajo prestiž in vodijo velika podjetja na Wall Streetu. Pri ženski pa ne vedo, kje naj začnejo.« Celo njen brat je tak: »Visok, lep, direktor tovarne. Na poslovnem področju se ne boji prav ničesar, v družbi pa je katastrofa. Nakopičil si je pravo bogastvo, ženske pa si ne zna poiskati.«
Pravi, da se v ameriški družbi dogaja nekaj nenavadnega: »Moški nimajo prijateljev. Mladi še, ko pa pridejo v leta, nič več. Samo še delati znajo, omamljeni s kariero, ki jim nadomešča vse drugo. New York je poln moških, ki gredo, kadar nimajo kaj početi, nazaj v pisarno. Imam stranke, ki me v nedeljo opoldne kličejo iz službe. Ko jih vprašam, kaj za vraga tam počnejo, rečejo: ‘Najdi mi ženo, pa mi v nedeljo ne bo treba delati.’«
Generacija baby-booma je obsedena z delom, vedo, kaj hočejo in so strokovnjaki za svoje področje, ne znajo pa začeti in obdržati ljubezenske zveze, pojasnjuje Spindlova. A še njej se zdi presenetljivo, kako zelo bi bile njene ženske pripravljene pustiti službo in kariero, kakor hitro bi se poročile, in kako osupljivo tradicionalne vrednote imajo. »Njihov življenjski slog je poln zunanjih dejavnosti in gonje za kariero, a samo do trenutka, ko se zaljubijo. Ko pa se jim to zgodi, si vzamejo čas za odnos.« Dvajset let je minilo, odkar se je sama poročila. »Takrat so dekleta delala v modi ali oglaševanju, niso se ukvarjale z investicijami. Zdaj je sklepanje zakona veliko bolj resno opravilo, iskanja moža se lotevajo kot poslovnega projekta.«
Direktorica agencije Frinendfinder Inc. (Resna zakonska posredovalnica) deluje le na najvišji ravni: stranka plača 20.000 dolarjev, da se vpiše, nato pa vsako leto še tisoč, in to ji zagotavlja dvanajst galantnih zmenkov na leto. Povpraševanje je tolikšno, da je agencija zrasla v pravo industrijo: v enem desetletju so sklenili 715 zakonskih zvez, kljub temu da na internetu kar mrgoli strani, na katerih je mogoče stike navezati za simboličen prispevek ali sploh zastonj. »Iskanje po internetu zahteva zelo veliko časa,« pojasnjuje posrednica. »Ne morete verjeti, koliko e-mailov morate napisati in prebrati, preden med množico napačnih odkrijete koga, ki je dovolj zanimiv, da bi se z njim srečali v živo. Laže je, če to nekdo opravi namesto vas.«
In kaj hočejo moški, ki se zatečejo v Serious Matchmaking? »Dolg spisek mi dajo: biti mora lepa, vitka, seksi, inteligentna in zabavna. Ukvarjati se mora s športom, izhajati iz dobre družine in imeti mora trdna moralna načela.« Krajev, kjer bi sami našli take, v New Yorku sploh ni, čeprav je vse polno barov, kjer si lahko osamljeni najdejo spremljevalce za eno noč ali krajše obdobje. Njenih strank v takih klubih ne boste nikoli videli. Spindlova stavi samo na poroko in ima tako izostren občutek, da marsikdaj že v prvo ali vsaj v drugo zadene pravo kombinacijo. Na vprašanje, ali je tak posel mogoč tudi Evropi, zmajuje: »Mislim, da evropskih moških neuspeh pri ženski ne prizadene toliko, zato tudi posrednikov ne