Otroci od malih nog obožujejo živali, no nekateri so res zelo nežni in ljubeči do živali, spet drugi otroci pa so že od malih nog grobi do živali. O živalih govorim zato, ker sem vzgojiteljica v vrtcu in velikokrat barvamo. Najraje si izberejo pobarvanke živali, ker so jim očitno tako všeč.
Opažam pa zelo veliko, da nekateri že v barvanju izrazijo svojo grobost do živali. Velikokrat kateremu od staršev rečem, da se naj s tem pogovorijo z otrokom, da ne bo kot starejši vedno bolj nasilen, ampak z nekaterimi starši je zelo težko priti do neke skupne točke, ker so tako zelo zaverovani vase in mislijo, da z njihovimi otroci ni nič narobe, da si vsi nekaj domišljamo in še bi lahko nadaljevala v nedogled. No in to me zelo zmoti, da imajo starši otroke, ampak ne dajo pa nič na to, da bi postal dober človek. In priznam vam, da veliko staršev je takšnih, da se ne bi smeli imenovati starši!
Takšnim bi otroke najraje vzela. Kajti, ko so že starši tako agresivni, neposlušni, nočejo sprejeti nobene kritike, samo oni lahko dajejo kritike, potem njihovi otroci bodo zagotovo zelo težavni in grobi tako do živali kot ljudi. Sama obožujem neizmerno živali in si želim, da bi lahko nekako spremenila svet, da bi lahko ljudi spremenila, da ne bodo tako težavni, ampak žal nimam te pristojnosti.
Ne bi bil svet lepši, če ne bi bilo nasilja, grobosti, tepenja in tako naprej? Vse bi bilo lepše brez nasilnih ljudi! In ko vidim jaz otroke ob barvanju točno vidim, kakšni so določeni otroci v kaj se nagibajo, da bodo postali, vse to vidiš skozi barvanje pobarvank, skozi igro, druženje, ampak kaj ko nekaterim ne moreš nič dopovedat!