Vas je že zadel KUPIDO ?

  • Gospa Kupido

Dogovorjene poroke že stoletja poznajo po vsem svetu, od paštunskih plemen do bantujskih vasi in angleških vil viktorijanske dobe. Ampak New York 21. stoletja? Zdi se neverjetno, a Janis Spindel gre kupčija odlično od rok: »Tudi danes hočejo ljudje s sklenitvijo zakona napraviti dobro potezo in včasih pri tem potrebujejo nekaj pomoči,« pravi. Njene stranke so večinoma moški, ki so izjemno uspešni v poklicu in odlično zaslužijo, vendar so prezasedeni z delom, da bi hodili v družbo, radi bi se povzpeli na družbeni lestvici, hkrati pa so osamljeni in pogosto negotovi pri navezovanju medosebnih stikov.

Rezultat iskanja slik za zaljubljenci

»Bojijo se neuspeha in pri drugem spolu neradi tvegajo,« pojasnjuje 49-letna posrednica, ki svoje stranke seznanja z iskrenim materinskim čutom, a tudi izostrenim občutkom za posel. »Pogosto se vedejo kakor najstniki in me po zmenku pokličejo, da bi zvedeli, kako jim je šlo. Imajo vse, uživajo prestiž in vodijo velika podjetja na Wall Streetu. Pri ženski pa ne vedo, kje naj začnejo.« Celo njen brat je tak: »Visok, lep, direktor tovarne. Na poslovnem področju se ne boji prav ničesar, v družbi pa je katastrofa. Nakopičil si je pravo bogastvo, ženske pa si ne zna poiskati.«

Pravi, da se v ameriški družbi dogaja nekaj nenavadnega: »Moški nimajo prijateljev. Mladi še, ko pa pridejo v leta, nič več. Samo še delati znajo, omamljeni s kariero, ki jim nadomešča vse drugo. New York je poln moških, ki gredo, kadar nimajo kaj početi, nazaj v pisarno. Imam stranke, ki me v nedeljo opoldne kličejo iz službe. Ko jih vprašam, kaj za vraga tam počnejo, rečejo: ‘Najdi mi ženo, pa mi v nedeljo ne bo treba delati.’«

Generacija baby-booma je obsedena z delom, vedo, kaj hočejo in so strokovnjaki za svoje področje, ne znajo pa začeti in obdržati ljubezenske zveze, pojasnjuje Spindlova. A še njej se zdi presenetljivo, kako zelo bi bile njene ženske pripravljene pustiti službo in kariero, kakor hitro bi se poročile, in kako osupljivo tradicionalne vrednote imajo. »Njihov življenjski slog je poln zunanjih dejavnosti in gonje za kariero, a samo do trenutka, ko se zaljubijo. Ko pa se jim to zgodi, si vzamejo čas za odnos.« Dvajset let je minilo, odkar se je sama poročila. »Takrat so dekleta delala v modi ali oglaševanju, niso se ukvarjale z investicijami. Zdaj je sklepanje zakona veliko bolj resno opravilo, iskanja moža se lotevajo kot poslovnega projekta.«

Rezultat iskanja slik za kupido

Direktorica agencije Frinendfinder Inc. (Resna zakonska posredovalnica) deluje le na najvišji ravni: stranka plača 20.000 dolarjev, da se vpiše, nato pa vsako leto še tisoč, in to ji zagotavlja dvanajst galantnih zmenkov na leto. Povpraševanje je tolikšno, da je agencija zrasla v pravo industrijo: v enem desetletju so sklenili 715 zakonskih zvez, kljub temu da na internetu kar mrgoli strani, na katerih je mogoče stike navezati za simboličen prispevek ali sploh zastonj. »Iskanje po internetu zahteva zelo veliko časa,« pojasnjuje posrednica. »Ne morete verjeti, koliko e-mailov morate napisati in prebrati, preden med množico napačnih odkrijete koga, ki je dovolj zanimiv, da bi se z njim srečali v živo. Laže je, če to nekdo opravi namesto vas.«

In kaj hočejo moški, ki se zatečejo v Serious Matchmaking? »Dolg spisek mi dajo: biti mora lepa, vitka, seksi, inteligentna in zabavna. Ukvarjati se mora s športom, izhajati iz dobre družine in imeti mora trdna moralna načela.« Krajev, kjer bi sami našli take, v New Yorku sploh ni, čeprav je vse polno barov, kjer si lahko osamljeni najdejo spremljevalce za eno noč ali krajše obdobje. Njenih strank v takih klubih ne boste nikoli videli. Spindlova stavi samo na poroko in ima tako izostren občutek, da marsikdaj že v prvo ali vsaj v drugo zadene pravo kombinacijo. Na vprašanje, ali je tak posel mogoč tudi Evropi, zmajuje: »Mislim, da evropskih moških neuspeh pri ženski ne prizadene toliko, zato tudi posrednikov ne

Glasbene kulture…

  • Meje glasbenih kultur

Vsekakor je gotovo, da so meje glasbenih kultur vse bolj zabrisane. Pop je že zdavnaj postal prizorišče transkulturnih eksperimentov. Globalizacije nikjer ne opazimo bolje kakor pri ugotavljanju, kako zmešani so slogi. Glasba Robbie Friendr odmeva iz radia v najbolj oddaljenih vaseh na Papui Novi Gvineji. Sočasno so zvoki sitarja podlaga za plesne ritme v Londonu. Ali to pomeni, da vsi ljudje enako dojemamo glasbo?

»Površinsko gledano bi lahko človek dobil tak občutek,« pravi muzikologinja Susanne Binas z berlinskega raziskovalnega centra za popularno glasbo. A tisti, ki bi se poglobili v zadevo, bi hitro ugotovili, da iste uspešnice nikakor ne zaznavamo povsod enako. »Glasba učinkuje tako kakor televizijske limonadaste nadaljevanke, razlagamo si jo po lokalnih posebnostih in jo zato lahko slišimo zelo različno.«

Dejansko je glasba tako raznolika in stara, da ji ob množici slogov in tradicij le stežka pripišemo eno samo skupno bistvo.

Že Egipčani so z napetimi lici trobili v trobente in pihali v piščali z dvojnim jezičkom. Sumerci so pred pet tisoč leti brenkali po harfah in lirah. Celo v kameni dobi so se ljudje ob glasbi zbirali okrog tabornega ognja. Leta 1973 so nemški raziskovalci našli piščal, katere starost so ocenili na petintrideset tisoč let.

Rezultat iskanja slik za music

Ritmične strukture na različnih koncih sveta interpretiramo različno. Tudi tonske lestvice so se v človeški zgodovini razvile večkrat. Tako poznajo recimo pri indonezijski glasbi v oktavi le med pet in sedem stopenj. V indijski glasbeni teoriji je ta razdeljena na dvaindvajset enakih intervalov, medtem ko ima naš sistem dvanajst podtonov.

Celo pomen durov in molov ni univerzalen. Grki so recimo v svoji podrobni glasbeni teoriji ločili še sedem različnih tonskih lestvic, ki so jim pripisovali poseben učinek na ljudi. Šele v šestnajstem stoletju so raznolikost omejili na v zahodnem svetu danes običajni sistem durov in molov.

Ali glasba le dolguje zahvalo za svoj pomen kulturni konvenciji? Nikakor ne. Sicer so vse njene oblike posledica lokalnih tradicij, a njihovo jedro je kljub temu spisano v univerzalnem jeziku. Okvir postavljata pri tem psihologija in fizika zvoka. Ne glede na to, kako različni so tonski sistemi po svetu, pozna vsakdo na primer osnovne tone, ki pritegnejo pozornost poslušalca, in vsaka melodija se vedno znova vrača k izbranemu osnovnemu tonu.

Vselej so tonski sistemi zasnovani tako, da si toni sledijo po podobnosti v razmiku ene oktave (torej natanko dvojne frekvence). »Enakost oktav je edino splošno veljavno harmonično načelo,« pravi muzikolog Jourdain. »Pevci so sicer včasih prepričani, da pojejo isti ton, čeprav so v resnici oddaljeni eno oktavo.«

Ta fenomen je opazen in sočasno tudi zaznaven ravno takrat, ko moški in ženske skupaj pojejo isto melodijo – moški eno oktavo niže.

Pri tem ne gre za naključje. Oktava je dejansko že v naravi. Tako kakor številni drugi elementi melodije in harmonije ima korenine v nihanju nastajajočih zvokov. Ne glede na to, ali gre za glas debla, kamna ali bobna, ni zvok nikoli sestavljen le iz enega tona, temveč iz mnogih različnih, ki šele skupaj ustvarijo barvo tona.

Nad toni, ki jih vselej zaznavamo, zvenijo v ozadju še tako imenovani delni ali harmonski toni. So zelo tihi, a jih možgani prav tako obdelajo in so zato bistveno pomembni za splošni vtis, ki si ga ustvarimo o glasbi. Presenetljivo, med te vsepovsod prisotne tone sodijo natanko tiste oktave – na primer tudi durovski trizvok – ki imajo izjemen pomen prav v zahodnem tonskem sistemu. Prav delni toni so tudi tisti, zaradi katerih se lahko zdi glasba privlačna ali odvratna. Če se na koncertu naježite ali vas spreletava srh, je to odločilno odvisno tega, kateri tovrstni toni so skriti v zvoku.

Če jih je preveč na kupu, recimo pri sozvočju dveh tonov, ki sta med seboj oddaljena le za polton, se sproži ušesni alarm in harmonija je porušena.

Raziskovalci čutov so medtem našli pojasnilo: ker se v notranjem ušesu po podobnih frekvencah zbudijo tudi blizu skupaj ležeče živčne celice, se izgubi jasna ločnica med toni. Živčni dražljaji se med seboj prekrijejo. Možgani to prevedejo v neznosno cviljenje.

Zakaj potrebujemo A4 papir?

Velikokrat potrebujemo A4 papir? Zakaj? Marsikdaj moramo kaj narisati, napisati, mogoče si napišemo, ko gremo v trgovino kaj moramo kupiti, otroci, ko so majhni zelo radi rišejo in spet pride papir še kako prav, potem, če si hočemo narediti skico, kako bomo recimo hišo opremili ali pa zunanjost hiše, si ponavadi na list papirja naredimo kot nek osnutek, potem v šoli je tako ali tako skorajda nujen, saj brez papirja ne gre, kam pa bi si otroci, dijaki, študenti pisali vsebino, da se jo lahko potem tudi naučijo?

Rezultat iskanja slik za papir

Kot vidite je papir zelo pomemben. Včasih izgleda, da ga ne potrebujemo, kot recimo jaz, ko sva se s fantom preselila na svoje, on ni hotel kupiti neke te navadne liste, ko so tudi za printanje, ker je rekel, da tako ne potrebujeva tega, ampak veste kako sem včasih potrebovala nek list papirja, da bi lahko nekaj nanj zapisala, ker sem ga res nujno nujno potrebovala. Ampak seveda ne, fant je rekel ne potrebujeva tega. Pa sem si enkrat kupila zvezek, s katerega lahko liste lepo vtrgaš in sploh ne izgleda grdo, če en list ali dva manjkata. Pa včasih si sposodim v knjižnici kakšne knjige z recepti in najdem res dobre recepte pa si hočem prepisati pa si nikoli nisem mogla, sedaj, ko pa imam svoj zvezek pa lahko si napišem noter kar mi je volja! Potem pa še grem včasih v kakšno trgovino in najdem nek extra lep zvezek po možnosti, da ima napisan še kak verz (to je meni res top, verzi, obsedena sem z njimi), potem pa si ga res moram kupiti, in potem prinesem domov še en zvezek s trdimi platnicami in potem me fant že gleda zviška, češ kaj bom s toliko zvezki. Res je, preveč jih že imam, priznam, ampak kaj naj če sem obsedena in moram kupiti zvezek, če vidim nekega res res dobrega!

Najboljša metoda za najlepšo kožo

Velikokrat slišimo po radiu, televizorju kako za kožo pomaga neka določena sestavina, ki jo izločajo živali ali kaj podobnega, sploh glede polžev, se marsikdaj sliši kako izjemno pomaga polžja slina za kožo. Velikokrat nam pomaga najbolj to kar se najbolj grozno sliši, kar veliko ljudi kar zmrazi ko slišijo kaj šele, da bi to nase dajali. Ampak, ko preizkusiš vidiš, da res deluje. Sploh pa če imamo ljudje čisto kožo (sploh ženske), si veliko lažje nanašamo nase make-up, saj se na obrazu ne naredijo gubice, takšni flekeci po domače rečeno.

Rezultat iskanja slik za beautiful face

Sama sem si vedno lepo umila obraz ampak vedno, ko sem nase dala ličila je potem prišel make-up tako čuden, kot da si ne bi znala dati nase enega bogega pudra. In potem sem slišala da moraš svoj obraz mnogo bolj negovati in čistiti kot pa, da si umiješ samo z vodo, potrebni so pilingi, maske in podobne reči ter najpomembneje krema, ki naš obraz poživi, ji da to kar koža potrebuje! In odkar imam te posebne tretmaje ne samo po enkrat na teden, ampak od 2x, včasih tudi do 4x na teden plus tale krema s polžjo slino in koža je bomba, ko se naličim se ličila lepo primejo in ni nekih čudnih pikic, gubic in svašta kar se pač še lahko naredi. Zatorej vam polagam na srce, negujte in čistite si vašo kožo, da bo lepa kot mora biti ter bolj se negujemo bolj zdrava bo koža!

Želja po sanjskem poklicu

Veste kaj si jaz želim biti, da bi lahko počela še? Jaz namreč ful stvari obožujem in me veseli, da bi mogla imeti eno dvojnico, da bi lahko vse naredila. No, vedno mi je bilo všeč, ko v knjižnicah ob določenih dnevih berejo pravljice za otroke. Saj sama sem en majhen otrok in sama imam rada knjige, kaj rada, obožujem jih! Zelo si želim, da bi lahko rekla enkrat preberem tukaj eno pravljico, potem pa bomo govorili o tem kaj smo prebrali. Počutila bi se kot v osnovni šoli, ko smo prebrali knjigo, nato pa smo šli v knjižnico povedati knjižničarki obnovo, da smo naredili bralno značko. Jaz bi bila res izjemno vesela, da bi lahko delala v knjižnici, tako vesela, če bi sedaj dobila delo knjižničarke, da bi sedanjo službo takoj pustila pa čeprav delam v pisarni, ampak obožujem delo s knjigami. Enkrat sem že poslala prošnjo pa ni bilo nič iz tega. Najbolj me pa razjezi, ko grem v knjižnico in delajo ene knjižničarke tam, ko jih kaj vprašaš pa nimajo pojma o pojmu. Res ni mi jasno niti fer v današnjem svetu. Nekateri bi ne vem kaj vse dali, da bi dobili to delo in bi delal res z veseljem, drugi pa so tam pa ne vejo še osnovih stvari, ko jih vprašaš.

 

Enkrat sem v knjižnici eno knjižničarko nekaj vprašala, pa me je dobesedno »mutavo« gledala in ni imela pojma o pojmu kaj jo sprašujem. Res ne vem, kako eni pridejo v poklic, ki se vidi, da jim ni zanimiv. Drugi si pa želimo tega poklica pa ga nikakor ne dobimo. Saj v vseh poklicih je tako ne samo v tem. Ni pa mi jasno kako delodajalci ne prepoznajo nekoga, ki bi delal nekaj kot da je to njegov hobi in pa nekoga, ki je tam samo da pač dobi plačo. Se kar vidi razlika, kajne? Kaj vemo, mogoče pa bom kdaj imela srečo in se mi bodo sanje za delo knjižničarke uresničile, nikoli ne reci nikoli pravijo!

OPTIMIZACIJA SPLETNIH STRANI

Je optimizacija spletnih strani ustrezna za prav vsako spletno stran?
Ustrezna je za vse spletne strani, bolj pomembno se je vprašati ali je tudi pomembna za vsa spletna mesta? Ni! Optimizacija spletnih strani ni nujna za prav vsako spletno stran, kar pa je odvisno predvsem od ciljev skrbnika določenega spletišča. V primeru, da vaša spletna stran ne vpliva na vaš posel in obisk na njej ni tako pomemben, potem je morda bolje, da se odločite za kakšne druge oblike digitalnega marketinga. V kolikor pa si želite biti vidni in med top zadetki v iskalniku, v kolikor si želite več obiska in seveda posledično tudi večje povpraševanje po vaši storitvah oziroma proizvodih, potem je optimizacija spletnih strani tisto kar vaša stran potrebuje – brez dvoma!
Velika večina se za optimizacijo odloči, ko spoznajo, da je res nujno potrebna, drugi se odločijo že v samem štartu, spet nekaterim so to zdi nepotreben strošek. Polagamo vam roko na srce – na to stvar nikakor ne glejte kot na strošek, ampak jo tretirajte kot investicijo v boljšo prihodnost za vas in vaš posel. Tisti, ki ponujate izdelke tudi vložite v nakup robe na zalogo pa se vam to ne zdi strošek. No podobno je z optimizacijo, le da ta ni oprijemljiva. Ravno iz razloga, ker se marsikomu zdi ta »strošek« odveč, se ljudje odločijo, da bodo svojo spletno stran optimizirali kar sami. Seveda, je rezultat navadno na koncu vse prej kot zavidljiv, zakaj? A ste videli koga, ki ni kirurg in bi se odločil opraviti zapleteno operacijo srca? Podobno je pri tem. Optimizacija spletnih strani je zahteven proces, ki terja ne samo zadostno znanje, ampak tudi izkušnje. To je proces, ki je sestavljen iz več faz in vsaka posamezna za izvedbo zahteva poznavalca in ne laika. To je proces, ki se dejansko nikoli ne zaključi, no, vsaj dokler si želite dobro pozicionirano spletno stran.

Rezultat iskanja slik za optimizacija spletnih strani
A na vse zgoraj omenjeno se nekateri enostavno požvižgajo in se, kljub vsem opozorilom, odločijo stvari vzeti v svoje roke. In kaj na koncu sledi? Najhujša sankcija kar je lahko za nekoga – izbris iz baze podatkov določenega iskalnika. To pomeni, da je stran v dotičnem brskalniku preprosto nevidna. Verjetno si tega ne želite, kajne? Upoštevajte naš nasvet in dovolite, da bo optimizacija spletnih strani domena nekoga, ki se na to spozna, vi pa se raje osredotočite na sam posel, velja?

Kaj je to raster? Ali veš?

Veste kaj so raster očala? To so očala, ki so namenjena treniranju, vadbi in izboljšavi vida. Očala imajo nekakšne luknjice in se oseba, ki jih nosi more truditi, da čim bolje vidi okolico okrog sebe, televizor ali karkoli dugega. Rezultat iskanja slik za raster očalaTo je izjemno dobra metoda, saj če menimo, da so se nam oči polenile jih moramo malo trenirati. Sploh pa vsaka vadba pride še kako prav. Pa tudi danes je izjemno težko, sploh tistim, ki smo veliko za računalnikom, ljudem v pisarnah ali blogerjem, komurkoli, ki služba od njega terja, da morajo biti večino časa za to elektronsko zadevo, vsakemu oči izjemno trpijo. Že sama vidim, da jaz ko delam nekaj na računalniku ne morem biti več kot eno uro skupaj za računalnikom, potrebujem po eni uri malce oddiha, da se oči spočijejo, kajti če v eno delam in delam za računalnikom začnem videti megleno in se mi že črke podvojijo. Računalniki, tablice, mobiteli, televizorji, to nam naše oči najbolj utruja in na nek način ubija.

Rezultat iskanja slik za raster očala

Zato pa moramo vedeti, kdaj je za oči dovolj te elektronike in kdaj potrebujejo počitek. To pa sami pri sebi sigurno vemo, saj vidimo, da se nam začne v očeh vse pojavljati megleno ali podvojeno. Tako je to danes, veliko preveč je za moje pojme tehnike, kaj pa vi pravite na to?

Pisarna je postala tekalna steza!

TEKALNA STEZA V PISARNI IN NJENE PREDNOSTI

Bi začudeno pogledali, če bi vam kdo rekel, da med delom v pisarni redno uporablja tudi tekalno stezo?

Mogoče se vam zdi neverjetno, a vsekakor ni neumno. Zakaj ne bi uporabljali tekalne steze med delom, če drugače nimate časa in vam to vaše delo dopušča? Pravzaprav to niti ni tako neumna ideja, ker se da marsikatero stvar urediti med delom in na ta način med vadbo preženemo tudi dolgčas. V Ameriki so na to temo pred časom naredili tudi raziskavo, katera je potrdila naše domneve. Iz raziskave so prišli do zaključka, da ima vadba med delom številne pozitivne učinke, kot je večja produktivnost, več energije za delo. Ljudje, ki redno telovadijo pa naj bi bili tudi dokazano bolj prijazni do sodelavcev in v splošnem boljše volje kot ostali. Omenili smo večjo produktivnost – rezultati so pokazali, a se je po nekaj mesecih redne uporabe tekalne steze v pisarni, uporabnikom povečala produktivnost za 10%. To izboljšanje pa so opazili tudi njihovi nadrejeni. Splošno znano je, da kakršna koli vadba »požene kri po žilah«, kar tudi z zdravstvenega vidika dobro vpliva na posameznikovo počutje. Vsak, ki opravlja pisarniško delo dobro ve, se sčasoma pričnejo pojavljati zdravstveni problemi v kolikor ni nič gibanja. Predvsem pri tovrstnem statičnem delu trpi hrbtenica, kolki, pogosto se pojavijo glavoboli, izčrpanost, ipd.

Nikar ne odlašajte predolgo in še danes storite nekaj za svoje zdravje. Preglejte si malce ponudbo tekalnih stez in si izberite tisto, ki bi se najbolje podala v vašo pisarno. Vsaka minuta šteje!

 

 

“new look”

Drage punce, ženske ali kako naj vam rečem, zame ste vse dame! Poletje je tukaj kajne? Sedaj pa bo potrebno svoj poletni »look« še bolj izpiliti, da bomo še bolj sexy, lepe, popolne. Ne samo, da imamo lepa oblačila, lepo obutev, potrebno je poskrbeti tudi za perfektn
e modne dodatke – recimo: torbice, uhani, zapestnice, ročne ure, verižice, naše nohtke moramo tudi lepo urediti, da bodo sedaj v kakšnih modernejših modnih barvah (poletnih tonih) in podobno. Sem vam dala kakšno idejo? Upam, da sem vam, kajti čas je da postanete poletne dive.

Zakaj bi bile ženske narejene pač tako tako, čisto povprečno, če pa smo lahko nekaj več. Samo recimo, če imamo zraven celotne oprave eno res top torbico, da bi vam jo vsaka zavidala, to je potem tisto top! Ostale ženske vam morajo zavidati, da imate nekaj kar one nimajo in jim je to všeč, moški pa vas morajo slačiti s pogledom, in ko to dosežete, potem veste, da delate vse prav in da ste top ženska!

Biti ženska je super, jaz sem izredno rada ženska in mi ni niti malo žal, da sem se tako rodila, kajti mene moda izredno veseli in rada eksperimentiram, v glavnem, moda je moj hobi in moja služba, moje vse.

Ne čakajte na jutri ali pa čez en mesec, začnite s svojo preobrazbo takoj! Poznam veliko žensk, ki si rečejo, »lepše se bom začela oblačiti in urejati, ko bom shujšala, zdaj sem še bolj debela in se mi ne splača«, tega si nikoli ne govorite! Če se želite spremeniti morate začeti takoj, ne glede na to, če imate kakšno kilco preveč ali nimate barve las takšne kot želite. Takoj je tista prava beseda!

Starši in otroci – POVEZANOST je glavna!

Otroci od malih nog obožujejo živali, no nekateri so res zelo nežni in ljubeči do živali, spet drugi otroci pa so že od malih nog grobi do živali. O živalih govorim zato, ker sem vzgojiteljica v vrtcu in velikokrat barvamo. Najraje si izberejo pobarvanke živali, ker so jim očitno tako všeč.

Opažam pa zelo veliko, da nekateri že v barvanju izrazijo svojo grobost do živali. Velikokrat kateremu od staršev rečem, da se naj s tem pogovorijo z otrokom, da ne bo kot starejši vedno bolj nasilen, ampak z nekaterimi starši je zelo težko priti do neke skupne točke, ker so tako zelo zaverovani vase in mislijo, da z njihovimi otroci ni nič narobe, da si vsi nekaj domišljamo in še bi lahko nadaljevala v nedogled. No in to me zelo zmoti, da imajo starši otroke, ampak ne dajo pa nič na to, da bi postal dober človek. In priznam vam, da veliko staršev je takšnih, da se ne bi smeli imenovati starši!

Takšnim bi otroke najraje vzela. Kajti, ko so že starši tako agresivni, neposlušni, nočejo sprejeti nobene kritike, samo oni lahko dajejo kritike, potem njihovi otroci bodo zagotovo zelo težavni in grobi tako do živali kot ljudi. Sama obožujem neizmerno živali in si želim, da bi lahko nekako spremenila svet, da bi lahko ljudi spremenila, da ne bodo tako težavni, ampak žal nimam te pristojnosti.

Ne bi bil svet lepši, če ne bi bilo nasilja, grobosti, tepenja in tako naprej? Vse bi bilo lepše brez nasilnih ljudi! In ko vidim jaz otroke ob barvanju točno vidim, kakšni so določeni otroci v kaj se nagibajo, da bodo postali, vse to vidiš skozi barvanje pobarvank, skozi igro, druženje, ampak kaj ko nekaterim ne moreš nič dopovedat!